Bubijeva pesmarica

ESem prvič šel v Koper, E₇dab se ga napil,
dve Auri kelnarja ni blo, čist H₇penast sem že bil,
E₇metu sem kozarce v tla, Apolomu stole A₇tri,
a H₇pol sem moru nehat, k’so A₇kifeljci Epršli.

Pridi gremo na Povšetovo! Ahaha!
Pojdi z nami na Povšetovo, saj tam je res lepo.
Postrežen tam boš hitro, naj to te ne skrbi,
prebutali te bomo, boš dost mel za vse dni!

Pa sem šel k Lovcu, vse zasedeno je blo,
sem šel not v sobo, tam sam za jest je blo,
spet metu sem kozarce v tla, polomu stole tri,
a pol sem moru nehat, kso kifeljci pršli.

Pridi gremo na Povšetovo! Ahaha!
Pojdi z nami na Povšetovo, saj tam je res lepo.
Postrežen tam boš hitro, naj to te ne skrbi,
prebutali te bomo, boš dost mel za vse dni!

Pa sem šel v Rio, hitro sem postrežen bil,
čist pri mir sem sedu, čist pri mir sem pil,
so se stepli eni mulci, sem dobu v glavo pir,
ko sem jim ravno vraču, so prišli delat mir.

Pridi gremo na Povšetovo! Ahaha!
Pojdi z nami na Povšetovo, saj tam je res lepo.
Postrežen tam boš hitro, naj to te ne skrbi,
prebutali te bomo, boš dost mel za vse dni!

Zdaj pijem sam v sobi, v gostilne več ne smem,
ker moja faca je poznana kelnarjem že vsem,
a včasih zaželim si, da slišu bi refren,
ki peli so ga kifeljci, ko rekli so, naj z njimi grem.

Pridi gremo na Povšetovo! Ahaha!
Pojdi z nami na Povšetovo, saj tam je res lepo.
Postrežen tam boš hitro, naj to te ne skrbi,
prebutali te bomo, boš dost mel za vse dni!