Bubijeva pesmarica

COdšel sem tja kjer je daljši dan,
Kjer se mFestni svet končCa,
Kjer namesto asfaltnih cest voGdi le steza.
CHiše razpršene kot jata plaFhih jerebCic,
Čas utripa drugače če živiš v F₇eni od
gGorskih vasCic.

CTisti večer sem žganje pil kot ga
Fpije gospodCar,
Bog mi v jezik je dal moči in takGrat sem jo spoznal.
CSoseda mlada prisedla je, srečal
njFene sem oCči.
Ko smo pili sem jo gledal, kaGko sG₇e
mi smCejC₇i.

FGorska roža čaCka meG, gorska roža
da Cvrnem se,
FMoji Špeli Ciz pGlanainG​ pod srcem
pustil Csem spomin.

CBrez staršev je a fantov ni, ki bi
žFenili se v gCore,
Zjutraj gre v tovarno, saj z majhno kmGetijo pač ne gre.
CVzljubila me je čeprav sem bil zanjo
skForaj še otroCk,
Naučila me je piti med, a jaz semG​ dal
ji G₇svojiCh C₇18 let.

FGorska roža čaCka meG, gorska roža
da Cvrnem se,
FMoji Špeli Ciz pGlanainG​ pod srcem
pustil Csem spomin.

COd takrat sem pri njej živel na Fgruntu
ob koCncu vasi,
Čez dan kitaro sem igral in ljubil ŠGpelo vse noči.
CBil opran sem in vedno sit, jedelF​ kruh
sem Ciz njene peči
Vstajala je zgodaj, na delavGski
avtobus seG₇​ vedno CmC₇udi.

FGorska roža čaCka meG, gorska roža
da Cvrnem se,
FMoji Špeli Ciz pGlanainG​ pod srcem
pustil Csem spomin.

CKo zadnja košnja v kozolcu je, čutiš
hFladen že oCbjem,
Postajal sem nemiren, saj zGačutil sem jesen. In pravi;
C"O, Dreja, poglej okrog, zdaj
posFtal si del planCin.
O, Dreja, jaz se bojim, da nekGoč te
ne G₇​ izguCbim.C₇"

FGorska roža čaCka meG, gorska roža
da Cvrnem se.
FMoji Špeli iCz plGanain,G​ z njo me čakaC​
FnaCjin sin.