#171 GREMO NA BUNKOVC
e C e C
eVstalo je sonce visoCko na nebeo,
za Savo je še mirno mCegla nad vodeo,
ulico so prazne dCela se nov dean,
mi pa z avtom drvCimo daleč strGan.
GGremo na Bunkovc in
kDostanj pod goro, tjCa vabi nas
emodro nebo.
eStara kripa kreha vleče Cnas etežko,
vendar nas to ne moti Csamo, da bo ešlo,
v daljavi vidi Cse že evas,
stric Janez pritisni Czdaj na Ggas.
GGremo na Bunkovc in
kDostanj pod goro, tjCa vabi nas
emodro nebo.