Bubijeva pesmarica

D A h G A D

CZačetek zgodbe Gnekateri že poznate …
aNajgrši otrok straši emame iz vozička,
Fše iz plenic se spomnim Cpisane kravate,
je Fpela, da na Gvejici sedi sinička.

Neko Cnedeljo me Godpelje na kegljišče,
na asveži zrak na malo esonca pred kosilom.
Moj Fprvič ata svoje Cšportnike obišče,
ga Fni blo blizu dolgih Gsedem dni …

So rekli:

AŠtef, Dja ka pa Ate hti tu Gdelaš,
ne me Abasat, idi v Drit.
Ja ka pa Ate hti tu Gdelaš,
pridi Agremo nekaj Dspit.
Ja ka pa Ate hti tu Gdelaš,
ne me Abasat, idi v Drit.
Ja ka pa Ate hti tu Gdelaš,
pridi Agremo nekaj Dspit.

Naenkrat mine dolgiš štirideset let,
zdaj čakam na hrvaško srbski mej,
cel pevski zbor in moj akustični kvintet
se stiskamo kot škorci na zeleni veji.
Vročina kuha, na seznamu nič ne štima,
punce bi lulali in pubeci bi pivo.
Šoferja ni, na avtobusu crkne klima,
bog, daj nam danes malo milosti …
In glej, carinik skoči:

Zoki, ja ka pa te ti tu delaš,
ne me basat idi v rit …

B

In D#zdi se mi, da vidim A#dom za ostarele,
cgaražo za moj gnemogoč značaj,
G#vse medicinske D#sestre so vesele,
G#verjetno vejo, da me A#ne bo več nazaj.
D#Jaz bom pa spet začel A#kadit in spil bom vino,
cki bo ostalo gžupniku od maše.
G#Nardil bom žur za D#vse, kar je še živo,
G#na zadnja vrata bo A#taksist prinesel flaše …
In se začudil:

CZoran, Fja ka pa Cte dti tu Bdelaš,
ne Cbasat, idi v Frit.
Ja ka pa Cte dti tu Bdelaš,
pridi Cgremo nekaj Fspit.
Ja ka pa Cte dti tu Bdelaš,
ne Cbasat, idi v Frit.
Ja ka pa Cte dti tu Bdelaš,
pridi Cgremo nekaj Fspit.

G#Noči je čudno hitro konec,
Bnaenkrat sem visoko nad oblaki,
en Csiv gospod mi zdaj odklepa vrata in pravi:

C FVlado, ja ka pa te ti tu delaš …