Bubijeva pesmarica

D A h G A D

ZačCetek zgodbe nekateGri že poznate ...
Najgarši otrok straši meame iz vozička,
šFe iz plenic se spomnim piCsane kravate,
je pFela, da na vGejici sedi sinička.

Neko nedeCljo me odpGelje na kegljišče,
na sveaži zrak na malo soenca pred kosilom.
Moj pFrvič ata svoje špCortnike obišče,
ga nFi blo blizu dolgih sGedem dni ...

DSo A h G A Drekli:

AŠtef, Dja ka pa teA​ thi tu deGlaš,
ne me bAasat, idi v rDit.
Ja ka pa tAe hti tu deGlaš,
pridi grAemo nekaj spDit.
Ja ka pa tAe hti tu deGlaš,
ne me baAsat, idi v rDit.
Ja ka pa tAe hti tu dGelaš,
pridi grAemo nekaj spDit.

CNaenkrat mine dolgiš Gštirideset let,
zdaj ačakam na hrvaško esrbski mej,
Fcel pevski zbor in moj Cakustični kvintet
se Fstiskamo kot Gškorci na zeleni veji.

CVročina kuha, na Gseznamu nič ne štima,
punce abi lulali in epubeci bi pivo.
FŠoferja ni, na avtobusu Ccrkne klima,
bog, Fdaj nam Gdanes malo milosti ...

DIn Aglej, hcarinik G A Dskoči:

Zoki, ja ka pa te ti tu delaš,
ne me basat idi v rit ...

A#

In zdD#i se mi, da vidim dA#om za ostarele,
garacžo za moj negmogoč značaj,
vsG#e medicinske sD#estre so vesele,
verjG#etno vejo, da me nA#e bo več nazaj.

JD#az bom pa spet začel kA#adit in spil bom vino,
kci bo ostalo žugpniku od maše.
NardG#il bom žur za vsD#e, kar je še živo,
G#na zadnja vrata bo taksA#ist prinesel flaše ...

DIn Ase h G A Dzačudil:

CZoran, jaF​ ka pa teC​ dti tu delaBš,
ne bCasat, idi v rFit.
Ja ka pa tCe dti tu deBlaš,
pridi grCemo nekaj spFit.
Ja ka pa tCe dti tu dBelaš,
ne bCasat, idi v rFit.
Ja ka pa tCe dti tu dBelaš,
pridi grCemo nekaj spFit.

NG#oči je čudno hitro konec,
naeBnkrat sem visoko nad oblaki,
en Csiv gospod mi zdaj odklepa vrata in pravi:

CVlaFdo, ja ka pa te ti tu delaš ...