Bubijeva pesmarica

e Ko Gpogledam to Cnebo,
D bi te najrajši ugriznu v koleno
e in ko Gvoham to Ctravo
D dol na vrtu lih kar pokošeno,

mi je Cžal, da nisem bol enor.
Bi se Gvlegel na njo in se Ddrl ko žival.
Mi je Cžal, da nisem bol eutrgan.
Bi do Gkonca življenja dol na Dhrbtu ležal.

e Ko Gzagledam te Coči,
D me valovi potunkajo v sanje
e in pod Gvodo se mi Czdi,
D da je cel svet tu samo zame.

Bi ga Cujel in gledal v eluno
in Gtulu v njo kot najbolj Dzmešani psi
in Cpotem bi hladno ezaspal,
tako Gtrdno kot lahko le Dtruplo zaspi.