Bubijeva pesmarica

G e G a D C D

GSinjemodro si enebo,
Gkomu mar je za modrino,
ačreda konj breg Dporjavi,
Cžrebci krečijo Ddivijino.

Na obalah trda kri,
želatina žrtvovanja,
porcelanasti odsev,
sipki spremljevalec spanja.

CRaztrepena polja agriv,
Dtulec večnosti hrotira,
aiz cpepela prideš G E₇siv,
lomit H₇čas, a₇ki že e E₇umira,
lomit H₇čas, a₇ki že eumira.

Sinjemodro si nebo,
komu mar je za modrino,
čreda konj breg porjavi,
žrebci krečijo divijino.

V okopih kerubin,
prema črta ga zakrije,
dol prepihanih ponjav,
čakas muzo – toda ni je.

Nisi vedež, vendar veš
za odrasle talismane,
kradeš mak – a ga ne smeš –
za ogoljene gorjane,
za ogoljene gorjane..