Bubijeva pesmarica

Na khoncu večera prižgejo
neboe​ nad Piranom, zaspaF#_sus4nim.F#​
Kot v zvehzdnato temno odejo
ogrenejo ga še za eF#_sus4no noč.
In hH₇iše vse tiše, kot staere gospe
zeFhajo glasno, saj čaes je že.
In oA_sus2kna zapirajo, pHozno je.h​

Na khoncu večera zbežijo
glaseovi otroški domF#_sus4ov.F#​
In cheste in trge pustijo
nestrepnim poljubom zaljF#_sus4ubljenih.
In zvH₇on odbije dneevu slovo,
veFtru prišepne doebro je šlo,
leA_sus2po si obrisal daAnes neboH.

Lahko noEč,A​ temne uElice.A​
In vam lahko noEč,A​ trudni koraHki.
Lahko noEč,A​ golobi prestraEšeni.A​
In vam lahko noEč,A​ ponočnjaHki.
Naj se zdc#i, da je maeg#₇stro
zaigrC#_sus2al na svoje strunAe
stari znaHn napev.

In zvH₇on odbije ...

Lahko noEč,A​ temne uElice.A​
In vam lahko noEč,A​ trudni koraHki.
Lahko noEč,A​ golobi prestraEšeni.A​
In vam lahko noEč,A​ ponočnjaHki.
Naj se zdc#i, da je maeg#₇stro
zaigrC#_sus2al na svoje strunAe
stari znaHn napev.