Bubijeva pesmarica

DPoglej to lučko,
poglej ta sij, ki seže do Gsrca in Dgreje;
egreje še tako Gmajhen cvet,
egreje bitje, ki Ghoče živet'
in Dčaka, še zmeraj čaka.

Kdo je dal to lučko,
v to temo sveta, da prižiga novi dan in greje?
Kdo je hotel, da tu stoji,
ko ugasnejo vse luči
in čaka, še zmeraj čaka,
čaka le na tvoj korak.

eVzemi to A₇lučko, naj te Dspremlja Gpovsod.
eMajhen bel A₇plamenček, Dosvetlil ti bo D₇pot!
GVzemi roko, ki ob Apoti bo čakala,
Gosamljenost potrtost Ati bo priznala,
Gdaj ji v roke A₇luč, pojdita skupaj za Dnjo.

Bog je dal to lučko,
želel je da sveti vsem ljudem sveta in greje.
kdor pa lučko le zase drži,
ta svetlobe te vreden ni;
naj čaka, morda pa dočaka,
dočaka tvoj korak.

eVzemi to A₇lučko, naj te Dspremlja Gpovsod.
eMajhen bel A₇plamenček, Dosvetlil ti bo D₇pot!
GVzemi roko, ki ob Apoti bo čakala,
Gosamljenost potrtost Ati bo priznala,
Gdaj ji v roke A₇luč, pojdita skupaj za Dnjo.

eProsim te A₇Oče, ne Dvzemi je Gnazaj,
ev mojem srcu A₇bo sijale D D₇vekomaj.
V tej Gpesmi bom samo še Ato zapisala:
G »Hvala za to A₇luč, še enkrat Dhvala.«