Bubijeva pesmarica

TAamkaj pred kasarno pEoleg glavnih vrat
Stala je laterna, ki je taE₇m še od takraAt.
PDod njeno žolto tamA, lučjo
PrijeEl te boE₇m spet zAa roko,
Kot žEe, LilE₇i MarleAn, kot žeE, LilE₇i MarlenA.

TaAm je majhen svet saEmo za naju dva
Kjer se tvoja senca z mE₇ojo poigrAa,
DIn vsi ljudje naj vidAijo,
Da tEo je naE₇jinoA​ slovo,
S teboEj, LiE₇li MarleAn s tebojE, LiliE₇​ MarlenA.

TvoAj korak samotno odmEeva v temo
Mojega že dolgo E₇ni več pod lučjoA​
DIn ko bo svit temAo pregnal,
Le kdEo bo pE₇od lateArno stal,
S tebEoj, LiE₇li MarlenA​ s tebojE, LiliE₇​ MarlenA.

V vAetru nad grobovi, ki hElipa za vse nas
Se sliši kakor v sanjah tvE₇oj ljubeči glasA​
DIn ko bo svit meglAo pregnal,
Bom spEet tam pE₇od lateArno stal,
S tebEoj, LE₇ili Marlef#n s teboEj, LiliE₇​ MarlenA.