Bubijeva pesmarica

aV gostilni sami smo: dpijača in jaz
EIn kelnarca, ki ima asovražen izraz.
aV špeglu pri šanku ddolgočasen je program
Ves Edan v njem že gledam lastni afris.
aNikogar ni, ki z mano dmal bi pokramljal,
ENikogar, ki bi mene po aglavi potrepljal.
aKo kelnarca ob dpolnoči me ven spodi,
ELe ena misel mi po glavi E₇roji:

aMene,ne,ne,nihče nima rad,
dMene,ne,ne,nihče nima rad,
EMene,ne,ne,nihče nima rad,
Ne, ne, ane, mene ne, ne, ne, ne mene nima, nima rad!

aLe kam odšle so dmnožice ljudi -
EKupi glav in rok in anog in the stvari?
aPodnev jih tolk je, da je dmesto kot osir,
EZdaj pa nobenga ni anikjer.
aUtrujeno moj dkorak udarja v tlak,
EObdajajo me žalost, amrak in hladen zrak,
aLe polna luna od dzgoraj vame zre
EIn me sprašuje: ja pobič kva E₇pa je?

aMene,ne,ne,nihče nima rad...

aDnarja nimam, avta dnimam, nimam ljubice,
ENimam brade, nimam apleše, tud prjatlov ne,
aKo naokol divjam, me dnihče ne vpraša: kam!?
ETako zelo, zelo sem asam!
aŠe ribca mi je crknila, dkanarček je zbežal,
EZa psa sem zvedel, da se je amed klošarje podal,
aMorski le prašiček z dmano zdaj živi -
Pa le Ežre in lula, žre in kaka, zame mar E₇mu ni!

dZato nabiram rouže, arouže, roužice,
dBrišem si solze, solze, asolze, solzice,
dDol z neba pa ravno aprav en mal kaplja -
dNa svejtu ni človejka Ebolj E₇nesrejčnega!

aMene,ne,ne,nihče nima rad,
dMene,ne,ne,nihče nima rad,
EMene,ne,ne,nihče nima rad,
Ne, ne, ane, mene ne, ne, ne, ne mene nima, nima rad!