Bubijeva pesmarica

UkraGdu sm' bicikl, pufarbu sm' ga mal',
s plaCve na rmeno, da naujo me spuznal.
Sm mDal ga še sfriziru, zdej zgleda kot z zlata,
Mu kCupu še verigo, da lohk zaklenemG​ ga.

Tko voezm se po mestu, da Dfrajle vidjo me.
Drvime​ čez Tromostovje, pr ReApu srečam te;
Me vprGašaš kok je ura, ne vAem ker mi stoji,
Pa praCvš da zlo je važn, ker tok se ti muGdi.

UsGed se gor na štango, bova tkAo hitrej pršla,
Dej noFge bl u luft da'm lohk prtiCsku kr se da.
Se ceGla Zemlja trese, kAer tok hitra sva,
Je treFba počasnej-ej-eCj, da nau guma počiGla. O ja!

Pr repuGbliški upravi čez rdečo peleva,
PulcCaj naju ustavi in me oklofuta;
"NikDoli u ta rdečo, boš s pendrekom dobil,
NareCdu boš nesrečo, če boš u ta rdečo rGil!"
Vse seorte me sprašuje, trdDi da sem pijan,
Še teebe nadleguje, ker nadlAežen je organ.
VpraGša za bicikl in z Alukno mi grozi,
TCi s'pa čist že živčna, ker tok se ti mGudi.

UsGed se gor na štango, bova tkAo hitrej pršla ...