Bubijeva pesmarica

aV gostilni sami smo: pijdača in jaz
EIn kelnarca, ki ima sovraažen izraz.
aV špeglu pri šanku dolgočdasen je program
Ves dEan v njem že gledam lastni afris.
aNikogar ni, ki z mano dmal bi pokramljal,
NikEogar, ki bi mene po glaavi potrepljal.
aKo kelnarca ob polnočdi me ven spodi,
ELe ena misel mi po glavi E₇roji:

aMene,ne,ne,nihče nima rad,
dMene,ne,ne,nihče nima rad,
EMene,ne,ne,nihče nima rad,
Ne, ne, nae, mene ne, ne, ne, ne mene nima, nima rad!

aLe kam odšle so mndožice ljudi -
EKupi glav in rok in noag in the stvari?
aPodnev jih tolk je, da je mdesto kot osir,
EZdaj pa nobenga ni nikajer.
aUtrujeno moj korakd​ udarja v tlak,
EObdajajo me žalost, mraak in hladen zrak,
aLe polna luna od zgdoraj vame zre
EIn me sprašuje: ja pobič kva paE₇​ je?

aMene,ne,ne,nihče nima rad ...

Danarja nimam, avta nimamd, nimam ljubice,
ENimam brade, nimam plešea, tud prjatlov ne,
aKo naokol divjam, me nihdče ne vpraša: kam!?
ETako zelo, zelo sem saam!
aŠe ribca mi je crknila, kandarček je zbežal,
EZa psa sem zvedel, da se je meda​ klošarje podal,
Moarski le prašiček z mdano zdaj živi -
Pa le žrEe in lula, žre in kaka, zame mar mE₇u ni!

dZato nabiram rouže, roauže, roužice,
dBrišem si solze, solze, saolze, solzice,
dDol z neba pa ravno praav en mal kaplja -
dNa svejtu ni človejka bEolj nesrejčnegaE₇!

aMene,ne,ne,nihče nima rad,
dMene,ne,ne,nihče nima rad,
EMene,ne,ne,nihče nima rad,
Ne, ne, nae, mene ne, ne, ne, ne mene nima, nima rad!