#388 NA VALOVIH DOMIŠLJIJE
FIste misli, iste žeGlje, isto hrepeneCnje,
Fnad šotori svetle zvGezde pletejo nCam sanje,
asrečni smo, ker znamo se stopiti vGanje,
Fvečni glas kriči vG nas: objemimo življeCnje.
SpCet smo skuGpaj, iz očFi nam sonce sCije,
staCre zgGodbe rišejFo nam smeh na uCsta,
Cko naraava nas med svFoje note skrijGe,
tFaborniški duh nas nGosi na valovih domišljijeC ...
OCb sotGočju, kjer TolmFinka se v Sočo zliCje,
preCpustGimo se lepFoti in šumenju gCozda,
Cvonj prijaateljstva za veFčno nas ovGije,
Ftaborniški duh nas nGosi na valovih domišljijCe ...
VeFdno bom ostal med vGami, del tega napCeva,
sFaj izbrisat ni mogGoče takšnega spomCina,
kao se stisnemo ob ognju, ena smo družGina,
Fzvok kitare neGžno boža ob zaključku dneCva.
CSpet sGmo skupaj ...
COb soGtočju, kjer ...
N(F)aj ostanejo v pravljičnem spominGu
dneFvi sreče in veselja v TolminuG.
CSpet sGmo skupaj ...
COb soGtočju, kjer ...