Bubijeva pesmarica

NabruDsimo kose že kGlas dozoreva
In žA₇etve bogate napDočil je čas!
Naj jeDklo zapoje, naj peGsem odmeva,
nabruA₇simo kose, zrel je klaDs.

"V bGoj za svobodno življeDnje!"
Gre kliGc od vasi do vaDsi,
Ker sDicer nas čakata sGužnost, trpljenje
Za nA₇as več izbire drugeD​ ni.

Na Dgruntih že davno nam Gbanke sedijo,
A₇Obresti in davki nam Dpijejo kri;
Od Džuljev se naših Gpijavke redijo,
Zaman A₇kmet znoji se in Dtrpi.

O Dčujte nas, mi Gsmo prodani;
Oj, A₇kmet, spametuj Dse, spreglej;
Zdaj Dplug naj počiva, le vkup Gvsi tlačani,
A₇Nabrusimo kose, hajd Dnaprej!

Nekje Dje dežela, kjer Gvlada svoboda
Kjer A₇srečen je kmečki Din delavski rod,
Tam Dkmeta ne guli nobena Ggospoda,
Kdor A₇dela, ta uživa truda Dplod.

Mi bratje smo vaši po rodu,
Slovenci, le urno na plan!
Naš čas je napočil, dani se na vzhodu,