Bubijeva pesmarica

Nikoli več ne bCo,
kot je neFkdaj bilCo,
a veFm, da si bGova spet segla v rokCo.
Izpuhtela je ljubeFzen, a to nGi hudCo,
abolj me bodli za prijaFteljstvGo.

Nikoli več ne Cbo,
kot je Fnekdaj Cbilo,
trpela Fsva Gisto in spoznala Ckako
nespametna dejanja Fsledove G Cpuščajo,
aostrine teh dnapak pa Frane Grežejo.

Včasih se zazrdem in vidim vesGelje,
ko čutim ta prebldisk,
ki skupaj naju spGet pripelje.

Ustavil bi čaCs, zavpil v neboF,
"preklinjam dejGanja, ki me ranijCo".
V meni vihaar naj očisti slabodst,
če sem res tisFti, ki naj mu bo hudGo.

Nikoli več ne Cbo,
kot je Fnekdaj Cbilo,
a Fvem, da si Gbova spet segla v Croko.
Saj težko je živeti, Fče v tebi G Cnekdo
ane sprejema dljubezni, ne Fzaupa v Gnjo.

Ustavil bi čaCs, zavpil v neboF,
"preklinjam dejGanja, ki me ranijCo".
V meni vihaar naj očisti slabodst,
če sem res tisFti, ki naj mu bo hudGo.

Nikoli dveč ne Gbo,
kot je nekdaj dbilo,
nikoli, da si ne bi Gsegla v roko.