Bubijeva pesmarica

FNa zletu polno dogodGivščin je ...
NG₇ovo jutro – nov izziCv.

Že šotCorke, rucag, aermafleks,
spFalke, kompas in še kCaj
so priprGavljeni nG₇a poletni direndaCj.C₇​
Na 1C3. zlet v »Rakeičanu« taFm pri Murski SobotCi,
tam se srGečajo tG₇aborniške vse potiC.

Tam MuFra tGiho žuboriC,
nežno Gujčka te, kot zG₇ibelka z otroških dnCi,C₇​
zvečeFr še oGgenj zagorCi,
vabi naGs na glas »PoG₇jdimo na jamboreeC!«C₇​

Ne bFodi no tako črvCiv,
pokFaži mi pogled iskrCiv,
na zleFtu polno dogodGivščin je,
noG₇vo jutro – nov izzCiv.

Ko na hCajku se prešveicamo,
vsaFk je prožen naš koraCk,
zvečer utruGjeni sG₇i postavimo bivaCk.C₇​
Še ko paCde mrak v žerjaevico, mFi se pomenkujemoC,
celo dGolgo noč načG₇rte skupaj kujemoC.

V daljFavi MGura žuborCi,
nežno uGjčka te, kot zG₇ibelka z otroških dnCiC₇​
in voFnj po dGimu te zbudCi,
ko ti pošGilja glas: »PG₇ojdimo na jamboreCe.C₇«

PaFzi da ne boš zaspaCl,
prežeFni ta pogled sanjCav,
na zleFtu polno dogodGivščin je,
pG₇olno smeha in zabaCv.

Ne bodiF​ no tako črviv C​ ...

Se konCčala bo ta preavljica, mFimo bo poletja čCas,
konec dGogodivščin, kG₇onec bo zabav za naCsC₇.
Mi ostaClo bo prijeateljstvo,
ostaFl bo lep spomin, pozdrCav,
za popGotnico, ki tG₇i v življenju pride praCvC₇.

NeskFončna rGeka žuborCi,
v mislih uGjčka te, kot zG₇ibelka z otroških dnCi,C₇​
In kFadar oGgenj ti gorCi,
spomin se zGaiskri: »PoG₇jdimo na jamboreCe!C₇«

Ne bFodi no tako črvCiv ...