Bubijeva pesmarica

Soj cDajt so bli ljudje bolj lAjepi an bolj debjDeli,
ka so radi kej dobrega spGili an kej dAobrega pojDeli
an ne taku ku dGans ka človk jAe slabš ku mDiš
an se zdi sam sebi ljGep samo če je sAuh, ku štekDuiš.

Suoj cDajt dragi moji aaa ja blo pej takAuo,
so te mjA₇eli za bolanga, če si jih jemu menj ku stDuo
taprav djec je muogu mjet narmanj studvejsti kGilu
an je lohkor, ma ne da'b se sCilu pojeu pu prAasca takA₇u počrjDes.

DEj, če se jaz zmislim Francga Franca Frančeškina,
kolko smo mi ukop pojeli, kolko smo mi ukop spili vina,
e, se zmislim, ku h meni v hišo pršu je an bGot,
me udaru na glih po rDami an reku: "DA₇anas jemam gDod!"

Sem Dreku “Posluš me dobro Franc AFrančeškin,
te gleda A₇danes tisti, če ne daš za en Dkvartin!”
“En kvartin, kej govoriš? Ma dej, ma sej si Gmona,
greva u naš hram nas dva kaštrona, Cgremo spraznt Aen buč A₇po Dčrjes.”

“Olala,” Dsem reku. “Franc, ma nimam prou neč Aproti
an hitro A₇sem šou nardet dva paninčka, tku za po Dpuoti.”
Vsakmu štrunca kruha, mortadela, Gsir,
lih tolko da nam da Cželodčk Apo A₇puoti Dmir.

Če greš Dpo vasi gor dol, na ljevo en pole na Aglih,
si čez A₇en kvart ure že pr DFrančeškinovih.
Franc je portuon odopru, vrata od hrama Godkljenu
an pole poklicu ženu, naj Cda kej za Ajest taku A₇ Dpočrjes.

Ka pršu Dsm v hram jaz v šentiment sem Apadu,
ma ku da A₇b'se regiment soldatu zrihtal za Dparadu.
Taku so stali v vrsti garganja, bjel pinot, Gzeljen,
barbera, Ccabernet, A A₇ Dmerlot.

Sm kej Dje blo na buči gor prvjezano na Atram,
pršut an A₇špeh, panceta an umjes pej še kak Dšalam
an še klobase v rještaj, vse prpravljeno za Gzimo
ma taku ku grozdje pred Cvandimo je viselo Adol taku A₇po Dčrjes.

Prvo Ddelo, smo splaklni s APinelu
dol po A₇grli tista dva paninčka z Dmortaldelo
an pole smo počasi taku od buča do buča Gšli,
pr vsakmu pipco odvili Canu malčk A A₇ Dguštirali:

DGarganja, ka ti stori toju Azačokulat,
zelen, A₇prekrasen, ka ma tak duh ku Dmuškat,
pinot, ka se ti v ustah razcveti taku ku Gruoža.
merlot, ka ti želodčk pobuoža Can taku Anaprej taku A₇ Dpočrjes.

Sem Dreku Franc ma dejmo še zagost na Aviolino
čem rečt A₇narezat kej pršuta, se toka pr takem Dvinu.
E ma ni blo treba Gprosit,
en, dva, tri je bil pršut Cna kavaleti an Asmo ga A₇ Drjezali.

Kmali Dje ostala od njega samo Akost
zato smo A₇be, inšomma, da ne bi padli v Dšvahuost,
hitro vsak po en šalamčk Gpovandimali,
vmes pej malčk počakolali Cod tega an Aunga tako A₇ Dpočrjes.

Zraven Dsmo pojeli par štruc sikovga Akruha,
Barbera A₇je pej skrbela, da niso bla grla preveč Dsuha.
An pole je prnesla soja žena dol v Ghram
eno veliko skljedo Cžolca sz A A₇ Dlilomberjem.

An usakmu Den tond jote, ka je noter stopu Aprasc
an u A₇usakmu tondu je plavalo še en par Dklobasc
an zraven je bil še pršut na vrsti an zraven še Gpolenta
ma so bla črjeva taku kontenta, Cda so nič ko Acvilla tako A₇ Dpočrjes.

"Kako je sočo, boš še enu fetu?"
"Ben pej narježi."
"An kaj boš zraven pil bjelo al črno?"
"Ma toči, toči, vse je dobro!"
"Ben zdej ko smo to pojeli gremo pej naprej!"

E, ko Dsmo to pojeli je dal Franc nov pršut na Akavaleto,
žena je A₇šla pej spečt enu frtajcu sz Dpanceto.
“Franc!” sem reku “Ustavse malo, ma dosti je blo Gdej!”
"Muči!!!", je reku: C"Tiho bod an Apij A₇an Djej!"

Ni bl druzga Dko ga ubogat, tiho bit an vse do jutra dragi moji jest an Apit.
Ka se je A₇zdanilo smo še zapojali ma da pokale so Dšipe
an pole vsak še ene mičkene Gtripe
smo udarli za Cfruštek taku A A₇ Dpočrjes.

E, soj Dcajt so bli ljudje, res, Abolj ljepi an bolj Ddebjeli,
ka so radi kej popili, kej pojeli Gan so se radi Amed sabo Dimjeli,
ka človk če Gslabo je, zna Adobit slabo Dkri
an tak čovk je slabe Gvolje an se stršno Arad jezi, D...

Ljeta so pasala, ma pero jest rad jem še zdej,
okrog jeter me rjesnu malčk zbada,
ma želodec je zaenkrat, hvalabogu kukr rost frei.
Pero če se zmislim tistga goda od Franca Frančeškina
še zdej mi hodi ven kislina tako podugič an počrjes.