Bubijeva pesmarica

V beli vEili stanovala si, ki baha se v naši ulici,
Ko bila si pegasto dekf#le.H₇​
V isto šEolo sva zahajala, ob sobotah šla na isti ples,
Ko bilf#a si peHgastH₇o dekleE.

SpomnimG​ se obleke s pikeami,
Zasanjanih oG_maj7či in drobnega nasmeha₇a.D₇​
SpomnimG​ se na tvojo zbirko selik,
Metuljev v škatlicaa₇h, ki seDm lovil jih zaCteH₇.

Sanjal sEem, da moja boš nekoč, ti pa nisi vedela za to,
Ko bila si pegasto dekf#le.H₇​
Leta sEo minila od tedaj v mestu srečava se malokdaj
Nimaš peg, ker s pudrom si jih skf#rilaH₇.
Ti sedaEj gospa si ta in ta jaz ostal sem isti plah niče
Nisi vf#eč to pHegasH₇to dekEle.

Spomni Gse na fanta dolgih elas,
Ki pesnik je poG_maj7stal, da ti ga boš ljubila₇a.D₇​
Spomni Gse na pisma, šopkee rož,
Ukradene mora₇da s soDsedovega vrCtaH₇.

Nisem kEriv, da tiho ljubim te, nisi kriva, da ne ljubiš me,
Zamef#​ si šeH​ pegaH₇sto dekAleE.