Bubijeva pesmarica

LAep je dan, po mestu se sprehc#ajava,
kot da zaljuhbljena od nekdaj bi bilEa.
NasmAehneš se, sonce ti v očc#eh žari
v laseh ti veter vahlovi, najlepša sEi.

Objf#emi me, poljHubi me
ti šg#epnem na uhc#o,
besf#ede nežne, ljuHbim te zelAo.E​

RAad te imam, ko se smejiDš,
daj reci mi, da si želhiš,
naj ti zapoEjem pesem,
peDsem o večnostAi.

GleAdam te v mraku, kc#o zaspiš
kot v pravljichi se zdiš začaranaE.
SAi v sanjah le ali resnc#ičnost si,
med zvezdamhi neba, v topli postelEji?

Objf#emi me, poljHubi me ...

c#​ Ko te vprDašam, mar mAoja pepelka sEi
c#​ le tiho vstDaneš, in že te nEi ...