Bubijeva pesmarica

En prabv lep pozdrav, moja draga Jolanda.
Pošebiljam tvoj fant iz pozabljenih let
prišG#el sem po zdravje na vašo kmetijo,
rahC#itična grinta na mlFeko in med.

Sva vstbajala zgodaj, takoj ko je sonce
polebizalo roso iz jutranjih trav.
In bG#osa sva s prsti mečkala toploto
sveC#žega dreka začuFdenih krav.

Minbila so leta, je šleba puberteta,
v vG#aši gostilni sem dC#elo dobil.
A v kubharci nisem zagleebdal dekleta,
kG#i sem ji včasih metFulje lovil.

DišaF#le so v bluzo ujeG#te melone,
dišaC#li so v ritem zazibbani boki.
DišaF#l je tvoj smeh, tvoja saG#pa na roki,
s katC#ero sem brisal ti soFlze z lic.

DišF#al je tvoj »Zbogom« ob zvG#okih sirene,
dišaC#la so pisma, besebde svilene.
DišF#ala je najina VG#ojna in mir,
a nC#ajbolj je dišal tvoj praFžen krompir ...
Tvoj prabžen krompir ...

h

Mornhar sem še vedno, na ladji Koper,
v Djakaerti nalagamo premog in poper,
znoreAl bom od riža na tisoč načinov,
zbolDel sem od sadja in F#od vitaminov.

Spomhini prikličejo slino, vonjave,
da dueša požene kozarec v roki,
kako Asi želim na domači dobravi
te bDoso iz kravjeka te vzF#et na poroki.

DišGale so v bluzo ujAete melone,
dišaDli so v ritem zazihbani boki.
DišaGl je tvoj smeh, tvoja saApa na roki,
s kateDro sem zbrisal ti sF#olze iz lic.

DišaGl je tvoj »Zbogom« ob zvAokih sirene,
dišaDla so pisma, besehde svilene.
DišGala je najina VAojna in mir,
a nDajbolj je dišal tvoj prF#ažen krompir ...

DišGale so v bluzo ujAete melone ...

Tvoj prahžen krompir ...