Bubijeva pesmarica

Sam po Aparku se hsprehajam, listi v E₇vetru se A E₇igrajo.
Pari Atiho, hšepetajo, kje si E₇moja deklica A E₇ti.

Ribnik Asanja, tihe hsanje, veter E₇zame se ne A E₇zmeni.
Svet Asprašujem, naj hpove mi, kje E₇si moja Adeklica A₇ti.

Nekoč pa s Dtabo,sem se Asprehajal,
Se še E₇spominjaš, maj je Acvetel.
In A₇cvetja Dvonj je oba Aopajal
In tukaj E₇veš, sem te Aobjel.

A maj ni Aveč in ti hodšla si, cvet v E₇slovo si mi A E₇pustila.
Po Apoteh, kjer sva hhodila, sam zdaj E₇hodim AA7deklica ti.

Nekoč pa s Dtabo,sem se Asprehajal,
Se še E₇spominjaš, maj je Acvetel.
In A₇cvetja Dvonj je oba Aopajal
In tukaj E₇veš, sem te Aobjel.