#524 RESNIČEN SVET
RGaje kot gledam te čDrne oblake,
raCje odpravim se v rGaj na sprehod.
KuGpim si liter praDvega žganja
in odprCavim se v predmestje nebeGs.
OpazuGjem ljudi poznDane in tuje,
ki zavrCačajo mi moj pogleGd.
VzpostGavljam tud stke z tiDstim početjem,
ki mi prCej ni bilo všeGč.
PaGnično iščem zaveDtje rešitev,
rad nCašel bi kritje pred nevGarnostjo.
PuGlim lase si mencaDm si oči,
nekdCo me gleda z radovGednost.
PotGujem od ene žDrtve do druge,
pozCorno pošlušam tegoGbe ljudi.
Rad rGešil bi sebe, reDšil bi druge,
a splCoh ne vem, če sm žGiv.
Je to resnGičen svet ali saAnje,
ki jih preveč doDbro poznam.
Je to siGla peklenskega zlaA,
ki odpira mi vraDta vsa.
Je to spomGin na ljubezen iz prAejšnjega dela,
življeDnje ga več ne pozna.
Ali je toC le življenje pijaGnca,
ki ga noče nihčeD več poznat ...
Ali je toC le življenje pijaGnca ...
ki ga noče nihčeD več poznat ...
PočaGsi me spet žgaDnje popušča,
počCasi se glava bistrGi.
PočaGsi me spet straDh spreletava,
saj me kruCta resničnost lovGi.
PočGasi spet vidim na pDol manj ljudi,
kot sem vCidel jih užgGan.
VGidim tud’ nekaj ljudDi s steklenico,
praCzno pa žganju dišGi.
GleGdam te črne oblDake na nebu,
še boClj so zdaj črni vsGi.
Rad vGidel bi ptDico na nebu,
ki oCjlčno vejico v krGempljih drži.
Rad bi tGudi, da bi soDnce me grelo,
a tudi sConce zdaj več ne živGi.
NGimam denarja za šeD en liter žganja
in toC me tudi najbolj skrbGi.