Bubijeva pesmarica

V laAseh nosila rožo je rudečo
Kot živi ogenj rožo plamenEečo,
VabE₇ile modre so oči sanjave,
Dekle z gore KadAore, Kadore.

Mlad hriAbolazec je odšel v planine
Dekle mlado je takoj zasnEubil,
ZapE₇eli v ranem jutru so zvonovi,
Up je vedi, KadAore, Kadore.

Rudeči cvEet ljubezen je razvnAel
DeEkle odpeljal je v prelepi, čarobni svAet
Kadore, Kadore

Po dAolgih letih pa očeta vpraša
"Oj, dragi oče, kje je mati mEoja?"
OdšE₇la je tvoja mati v hrib Kadore
Da ti prinese rožo ruAdečo, rudečo

Ko jAe prišla na pisane livade,
Lepoto njeno je gora opaEzila,
KadE₇ore se je vanjo zaljubila,
Več se ne bo vArnila.

ERudeči cvet ljubezeAn je razvnel
DeEkle odpeljal je v prelepi ,čarobni svAet
Kadore, Kadore

SedAaj pa nosi rožico rudečo
V laseh še mala hčerkaE​ zala,
Da fE₇anta mladega bo tu spoznala,
Ko pojde v hrib KaAdore.

TakAo ljubezen se naprej ponavlja
Združuje srca v belem pajčoElanu,
SpomE₇ladi ko cvetijo rdeče rože,
Vabijo v hrib KaAdore, Kadore

ERudeči cvet ljubezeAn je razvnel
DeEkle odpeljal je v prelepi ,čarobni svAet
Kadore, Kadore