Bubijeva pesmarica

E A E H

V Etemi se Aspuščam Ena zeleno Adno,
med Esladko Amirto, tipam G#vonje brinja,
skoz tebe čutim Abiblijsko zemljo
in vendar Hslutim – nekaj se E f#spreminja. E H₇

Drhtiš, pomiri se, čuj ocean, kako okrog naju
varni mir razgrinja, tako kot prvo
stvarstvo drugi dan
in vendar čutim – nekaj se spreminja.

EOb mene A+lezi F#in H+zazri se v noč
v Evesoljnem A+dnu se F# H+upanje utrinja
Eokoli A+naju F#stare H+rane Enoč Aživi
in Hvendar - nekaj se E f#spreminja. E H₇

Čas sega v večnost, kot v človeka ne,
nastaja strah, preprosta srčnost zginja,
kar sva bila ne bova nikdar več;
predobro veva – nekaj se spreminja