Bubijeva pesmarica

EDelu A₇sem Dizpit, padu Gin se Ešou napit, vse
gostilne sem A₇ Dobredu, a v Geni obsedel.
EOstal sem A₇sam s Dsabo in z alkoholom v
G Eglavi, ko iz sebe A₇zaslišim Dglas, ki mi
tiho Gpravi:

A ESvinja Dpijana, spet si Anažgan,
Atolk si Epopil,
da Dboš kmau Apokozlan,
Aprasec Eumazan, Dže Aspet si pijan,
Ase boš spet valu,
Dboš Aves Eosran.

Ležal sem pod mizo, preživlu sem krizo, hotel sem vstat in it drugam, a sem bil preveč pijan. V lastnem kozlanju med svinjarijo in čiki so iz otopelosti zbudili me kriki:

Svinja pijana, spet si nažgan,
le kolk si spil,
da si ves pokozlan,
prasec umazan, že spet si pijan,
glej, kje se valaš,
saj si ves osran.

Počasi sem vstajal, ves svet se je majal, prazno zrl sem v ljudi, vsi so dvojčki bili. Prišel sem domov, kjer me je punca čakala, ko me je zagledala, je z gnusom dejala:

Svinja pijana, spet si nažgan,
le kolk si spil,
da si ves pokozlan,
prasec umazan, že spet si pijan,
kje si se valu,
da si ves osran.

Pospremu sem jo do vrat, a pol sem moru spet kozlat, v stranišču sem zaspal, se školjke držal. Me zjutraj je našla gospa gazdarica in zarjula vame zaripla v lica :

Svinja pijana, ste spet bil nažgan,
le kolk ste spil,
da ste ves pokozlan,
prasec umazan, ste spet bil pijan,
s prvim iz hiše,
pa čim dlje stran!

Ostal sem brez izpita,brez punce in
stanovanja, spet se grem napit, ker
sit sem tega sranja. Ko pijan bom v
gostilni ležal, se našel bo nekdo, ki bo dejal :

Svinja pijana, spet si nažgan,
le kolk si spil,
da si ves pokozlan,
prasec umazan, že spet si pijan,
glej, kje se valaš,
saj si ves osran.