Bubijeva pesmarica

GŠan lejp tih večjer je zazejhal u Dnuoč.
Poljetnih dni sem že malu sit, ma D₇ta,
a-a, ta nej kr Gtaku.
Taku kukr povsjod tudi ljeti G₇točajke
s sijočim Cnasmejhom krasiju cvečjer
inu nuosijo Gmi,
Domamnu je ker, dns D₇pije se Gmi.

Oder je oživel, prvi par se žje vrti.
Jaz pa ujel sem pogled dame, ki tam sedi.
Dame, ki sramežjivo se smeji.
Lejpa je kukr cvejt, lejpša uad vseh dekljet.
Ko se nov valcer začne, jo bom zaprosu za pljes,
da me kdu na prehiti.

madam, o lejpa madam,
vas smem mal prositi za pljes.
Prtjegnile su me h vam vaše lejpe črne oči.
U dejte mi nježne bele rukje jen
mi pudarite ta pljes.
Moja duša gori sam za vas,
madam, zdej lebjezen gori.

Šan lejp tih večjer se pretjegnu je v dan.
Pala je v moj uabjem, dala mi je poljub.
Jen stekla čez pulje v jesen.
Zdej polejtja ni vječ ma ku pride nazaj,
ju le tm jest bom čakal vsak dan,
da ji še ankat povjem, moji lejpi madam,
da brez nje jest več živet ne znam.