Bubijeva pesmarica

EDelu A₇sem izpitD, padu inG​ se šouE​ napit, vse
gostilne sem A₇obreduD, a v eniG​ obsedel.
EOstal sem saA₇m s sabDo in z alkoholom v
Gglavi,E​ ko iz sebe A₇zaslišim gDlas, ki mi
tiho Gpravi:

ASvinjaE​ pijana,D​ spet si Anažgan,
Atolk si poEpil,
da bošD​ kmau pokAozlan,
Aprasec uEmazan, žDe speAt si pijan,
Ase boš spet valu,
bošD​ veAs oEsran.

Ležal sem pod mizo, preživlu sem krizo,
hotel sem vstat in it drugam, a sem bil preveč pijan.
V lastnem kozlanju med svinjarijo in čiki
so iz otopelosti zbudili me kriki:

ASvinja Epijana, Dspet si Anažgan,
Ale kolk si Espil,
da si Dves Apokozlan,
Aprasec Eumazan, Dže spet Asi pijan,
Aglej, kje se valaš,
saj Dsi Aves Eosran.

Počasi sem vstajal, ves svet se je majal,
prazno zrl sem v ljudi, vsi so dvojčki bili.
Prišel sem domov, kjer me je punca čakala,
ko me je zagledala, je z gnusom dejala:

ASvinja Epijana, Dspet si Anažgan,
Ale kolk si Espil,
da si Dves Apokozlan,
Aprasec Eumazan, Dže spet Asi pijan,
Akje si se valu,
da Dsi Aves Eosran.

Pospremu sem jo do vrat, a pol sem moru spet kozlat,
v stranišču sem zaspal, se školjke držal.
Me zjutraj je našla gospa gazdarica
in zarjula vame zaripla v lica:

ASvinja Epijana, Dste spet bil Anažgan,
Ale kolk ste Espil,
da ste Dves Apokozlan,
Aprasec Eumazan, Dste spet Abil pijan,
As prvim iz hiše,
pa Dčim Adlje Estran!

Ostal sem brez izpita,brez punce in
stanovanja, spet se grem napit, ker
sit sem tega sranja. Ko pijan bom v
gostilni ležal, se našel bo nekdo, ki bo dejal:

ASvinja Epijana, Dspet si Anažgan,
Ale kolk si Espil,
da si Dves Apokozlan,
Aprasec Eumazan, Dže spet Asi pijan,
Aglej, kje se valaš,
saj Dsi Aves Eosran.