Bubijeva pesmarica

V dolini Gtihi je vasica Dmala,
v večernem mraku D₇vse že mirno Gspava,
le eno Cokno še odprto Gje,
na njem Dslonelo žalostno Gdekle.

Vse že spava, le še mesec sveti,
tja na okno otožnemu dekleti
in jo sprašuje, zakaj da še ne spi,
zakaj tak grenke solze briše si.

Slavček pel je, pel je pesem svojo,
jaz tajila sem ljubezen mojo,
a on odšel je, odšel je daleč proč,
zapel, zavriskal je v tiho noč.