#619 ŠUM NA SRCU
Žetev zgoCdnjega časa, bogatega klasa,
ZatroGbila je svoj odhodd.
Ko redkG7o gozdna vila me je poljubila,
OdpeljaCla pod nebesni svod.
Do takraCt oktober ni bil slab in ne dober,
Le v vGečnost zapisan dčas.
Ko smo isG7kali plodove za pozne rodove,
NihčCe ni vedel za nas.
Rad bi joC7kal s tebFoj kot klovn,
Rad bi pel ti kot JaCckson Brown.
Ko tajil jim bom Fin lagal, šum na srcu mCe bo izdal.
A vsi naj izvedGo, kako sva srkala neCbo.
V podCobah rajskega greha v tvojih gubah od smeha,
Bil sem rGeven, bil sem bodgat.
Ko skoz' bedGresa v nebesa, tvoj'ga svet'ga telesa,
V večCerih sem hodil spat.
Duša sCe izkrca, papirnata srca, mi padejo v obdjem.
Pohota šveG7dskih stranišč, lepota poznih plesišč,
VeCčnost zdaj lahko odprem.
Rad bi jC7okal s tebFoj kot klovn ...
... a vsi naj izvedGo, kako sva srkala neCboA7.
Do takrDat oktober, ni bil slab in ne dober,
Le v vAečnost zapisan čeas.
In LA7ondon ni bil, ne meglen in ne siv,
Na vsa Dusta se je iskril.
Rad bi jC7okal s tebFoj kot klovn ...
... a vsi naj izvedGo, kako sva srkala neCboA7.