#631 TAM OB OGNJU NAŠEM
Tam ob ognju nAašem si sežEemo v rokE7e,
Plamen neugašen nam je srcAe.
Vedno te bom ljA7ubil, dih gozda, šum vodDa,
Tu je moj dAom in vedno bom,E tukaj rad osE7tal domAa.
Kakor lepe sAanje spomin bo Ena te dE7ni,
Ko se spomnim nanje, srce vzdrhtAi.
Saj mladost je naša,A7 kot lepa majska nDoč,
Vsak dan bo lAep spomin krasanE, vedno lep in E7vedno vrAoč.