Bubijeva pesmarica

CLepega dne, ko prerezal
bom tvoje dvrvi in
odjadral bom Fproč,
med eviharje v temno anoč,
kjer so dnovi obrazi,
ki Gdanes ob tebi jih Cni.

Tistega dne bova sama,
mrtvo bo morje
in tih ocean.
Ko bo vsak pogled zaman,
iz meglic se bo dvignil
popoldanski veter močan.

Čeprav si asidro nocoj,
ne bom dostal več s teboj,
saj gre Gvihar, ki bo jadra arazvil,

in bom presekal vrvi,
da bom dodjadral v noči,
v nove Gkraje, kjer nisem še abil.

Kaj pa tedaj, ko boš sama
in bo med nama
vsaj sedem morja?
Koga boš našla takrat,
da s teboj bo v svetu,
ki velik je največ za dva?