Bubijeva pesmarica

Kar naeenkrat je obsthala:
''Nočem umrAet.G​
Jaz sem veendar še premlhada,
hočem živeAt.''
GOn pa je tam kar obstDal in se je spraševAal,
če je res vsega kCriv. Pa je rGekla, da jo je zvaH₇bil
veter z jeuga.

Kar naeenkrat se je zdrhamil:
''Ne morem verjAet.G​
Saj si žeena, saj si mhati,
tak je ta svAet.''
GIn ko kričal je za njDo, je že dala slovAo
in otrokom poljCub. ''Mirno spGite, vi ne poznH₇ate
vetra z jeuga.''

In so rGekli, da je drugačna,
da nikoegar skoraj ne pozna.
In stalno ponhavlja vedno iste besede,
šteCje korDake.
In so rGekli, da je prepozno,
da podneevi veter lovi,
ponoči zveCzde nabira
in samo govoriG, samo govoriD,
C_maj7beži.

Če bi zmeogla, bi mu rhekla:
''Tako mi je žAal.G​
Res, verjeela sem in hothela,
a me nisi poznAal.''
GPa je odšla brez besDed, le en kratek pogleAd
na domače lučCi. In je rGekla: ''Proč me odpH₇elji,
veter z jeuga.''

In so rGekli, da je drugačna,
da nikoegar skoraj ne pozna.
In stalno ponhavlja vedno iste besede,
šteCje korDake.
In so rGekli, da je prepozno,
da podneevi veter lovi,
ponoči zveCzde nabira
in samo govoriG, samo govoriD,
C_maj7beži.