Bubijeva pesmarica

CLepega dne, ko prerezal
bom tvoje vrvdi in
odjadral bom proFč,
med vihearje v temno naoč,
kjer so ndovi obrazi,
ki daGnes ob tebi jih nCi.

CTistega dne bova sama,
mrtvo bo dmorje
in tih Focean.
Ko bo evsak pogled azaman,
iz meglic dse bo dvignil
Gpopoldanski veter Cmočan.

Čeprav si saidro nocoj,
ne bom ostadl več s teboj,
saj gre vihGar, ki bo jadra razvial,

in bom presekal vrvi,
da bom odjaddral v noči,
v nove krGaje, kjer nisem še bial.

CKaj pa tedaj, ko boš sama
in bo med dnama
vsaj sedem Fmorja?
Koga eboš našla atakrat,
da s teboj dbo v svetu,
ki Gvelik je največ za Cdva?