Bubijeva pesmarica

VčCeraj je otroFk prišel na plCano,
s kačjim se pastFirjem poigrGat ...
StraCh ga je pred uFjmo podivjaeno,
presuFnjen je ko zreG​ v utrinek zClat.

LCetni časi se menjFujejo,
koCnji pisani potFujejo.
UsoFjen nam je časa vrtiljCak.
OzrFemo se, ni poti nazaj,
odraeščamo od malih nd₇og,
kar vrtei se vekomaFj je življGenja krCog.

DeseCtkrat so zasFukali se čCasi,
predrsal je ledFenih let deseGt.
ToClažijo ga, Frasel boš počeasi,
poln uFpanja, kakoG​ bo lep ta svCet.

LCetni časi se menjFujejo,
koCnji pisani potFujejo.
UsoFjen nam je časa vrtiljCak.
OzrFemo se, ni poti nazaj,
odraeščamo od malih nd₇og,
kar vrtei se vekomaFj je življGenja krCog.

ŠeCstnajst se pomFladi je zvrsCtilo,
od ristanca ostFal je cestni prGah
in prehCitro se življFenje bo zgodeilo,
zatoF​ bi rad zavGrl ga na en mCah.

LCetni časi se menjFujejo,
koCnji pisani potFujejo.
UsoFjen nam je časa vrtiljCak.
OzrFemo se, ni poti nazaj,
odraeščamo od malih nd₇og,
kar vrtei se vekomaFj je življGenja krCog.

PriC​ dvajestihF​ premeri let daCljavo,
del blišča lepih sanFj se izgubi,G​
kdo vCe če le obrFne svet na gleavo,
še preFden zadnje leGto se zvrCti.

LCetni časi se menjFujejo,
koCnji pisani potFujejo.
UsoFjen nam je časa vrtiljCak.
OzrFemo se, ni poti nazaj,
odraeščamo od malih nd₇og,
kar vrtei se vekomaFj je življGenja krCog.