Bubijeva pesmarica

DDavno so minAile sanje tDistAih dnhi,
vrDoči dnevi, vroAče so bilDe nočD₇i.
SpGomnim se MarAije, spomnim Dnjenih črnih sGe oči,
bDil sem mlad mornAar, ki ga ljuDbilaA​ shi.

DVsak večer smo Av stari krčmi D Azbrali hse,
Dpil sem črno vino, Atiho Dgledal D₇te.
Ti Gplesala si Aflamenko, Dvroče je bilo Gsrce,
Dkastanjete in Akitare Dslišim A hše.

DSkupaj sva v Anočeh ob Dmorju A hsanjala,
Dmlada je bila Aljubezen D D₇najina.
Ko Gv nočeh spet Agledam morje, Dspomnim črnih Gse oči,
Dbil sem mlad Amornar, ki ga Dljubila A hsi.

DEno le Apoletje nama DBog Aje hdal,
če Dverjel bi v Ausodo, bi D D₇ostal.
A Gv mladosti Aveter daleč Dpreko morja me je Ggnal,
Dtu za vedno brez Aljubezni Dsem A hostal.