#97 DALEČ JE ZA NAJU POMLAD
aDanes starad sva in sivaG, pozna se težko bCremee let.
EPostala svE7a takoa ranljiva,
FMnogo prehiter je za naEju sveE7t.
aNajine podti so kratkeG, le redkokdaj še greCva kaem.
aVedno skupaj, dvedno samaa. Ona vEse je kar aimam!
aDaleč, daa7leč je za nadju pomlad,
GLeta prinesla so jeseCn.e a
aDaleč, ko dekletu sedm govoril rad te imaEm,
In ko bE7il jaz fant sem njean.
aDaleč, daleč je za ndaju pomlad,
GMi za mladostjo je hCudoe,a
aA ne bi hotel sam posdtati spet mlad -
FRaje staEr sem, stE7ar in z njoa!
aGovoriva sdi spominGe. Mnogo vsegaC je beilo.
ERečevE7a; kakao vse minFe, in malo namEa je E7hudo.
aA nato se ndasmejivaG, srečna, ker sva Cse našelaa.
aKako lepo je, da sva sde spoznala
aIn skupaj skEozi življeanje šla!
aDaleč, daleč je za ndaju pomlad,
GMi za mladostjo je hCudoe,a
aA ne bi hotel sam posdtati spet mlad -
FRaje staEr sem, stE7ar in z njoa!
aUra prepoddi spominGe. Greva spat, zCašeepeta.
ETrdno mE7e pod raoko primeF in s težavo vsEtaneE7va.
aPonoči k meni dse privijeG, vsak njen dotik taCko pozenan
aMi prežene grednko misela, kdo od nEaju ostaal bo sam!
aDaleč, daleč je za ndaju pomlad,
GMi za mladostjo je hCudoe,a
aA ne bi hotel sam posdtati spet mlad -
FRaje staEr sem, stE7ar in z njoa!