Bubijeva pesmarica

a a₇ a₆ F a a₇ a₆

Zaadnji žEarek azaneti pErvo zvezdo,
moFrje poljuGbi nebCo.E₇​
Kliaf strunjEanski aodene seE​ v temo,
slFiši se peGsem valCov.

Zvok kitare iFn neskoGnčni večeCri,
vonj njenih laFs mi bGoža obrCaz.
Vse kar kdaj sem ljuFbil je tGik ob mCeni,
ko jutranji Fogenj preGlije se v daan.

Hlaaden vEeter azapiha nEa obalo,
meFni jGe toploC.E₇​
Koat pomlaEd, kia​ prežene zEimo,
tvoFje meGhko telCo.

Zvok kitare iFn neskoGnčni večeCri,
vonj tvojih laFs mi bGoža obrCaz.
Vse kar sem ljubilFa je tiGk ob meCni,
ko jutranji Fogenj preGlije se v daan.

(solo)

Zvok kitare iFn neskoGnčni večeCri,
vonj njenih laFs mi bGoža obrCaz.
Vse kar ljuFbim je tGik ob meCni,
ko jutranji Fogenj preGlije se v daan.

Vse kar ljuFbim je tGik ob meCni,
vse kar si želiFm je utGrinek iz sCanj.
Hvala ti za juFtro po dGolgi teCmi,
hvala za objFem pod svGodom nebaa.