#249 KO SPREGOVORIŠ
Ti Cimaš prelep obraz, rjavo akožo, vitek stas,
Tvoje Gkoketne kretnje vzbujajo C Gskomine,
Tvoje Ctelo je ko magnet, je za aznoret, kako v svet
Predrzno Gzrejo od uzad in od spred tvoje Cobline,
FZapeljive imaš oči, v njih Gpohota se iskri,
Res čudno ani, da moški spol za tabo Grine.
CPrelepa si dokler molčiš, avendar pa ko spregovoriš,
GNormalnega človeka G7vse veselje C Gmine!
CLa, la, laj, la, la, ala, la, la, la, laj, la, Gla, Fla, la, Cla, Glaj
CNeupadljiv je tvoj obraz, saj skrit je aza prameni las
Tvoje so Gkretnje plahe, ker si Csramežljiva, Gtvoje
CTelo res ni magnet, oblin je amal od uzad in spred
Kar pa jih Gje, obleka skrbno jih Czakriva,
Sanjave Ftvoje so oči, v njih se Gdeklica iskri,
Daleč od atega, da bila bi Gzapeljiva.
Preprosta Csi dokler molčiš, a avedno ko spregovoriš
Še bolj te Gvzljubim, ker se v tebi angel C Gskriva!