Bubijeva pesmarica

Ko Azvonovi zapojo v sebi f#₇čutim novo moč
h₇Sok svetlobe Dbo popila Enova žejna noč,
Ko Azvonovi A_sus4 Azapojo. A_sus4

Starec Asklonjen nad zemljo in
f#₇poboža jo z roko
S svojo h₇hrapavo dlanjo, kot da
Dzačutil bi Eslovo
Ko Azvonovi A_sus4 Azapojo. A_sus4

Ko Akončajo se poti, ko f#₇naenkrat jih več ni,
Ko si h₇ le še sam s seboj, kot Dse
Ezgodilo je nocoj
In Azvonovi A_sus4 Azapojo. A_sus4

CMolitve novih dni apočasi odkrivajo
F fsledi do koč
Osamljenih C Gljudi C
CLe pajčevina se adrži do skritih
pesmi, ki Fsmo fjih
Ukradli Evečnosti.

Vem Ada je vse več ljudi, ki f#₇ne slišijo zvonov,
Ko se v h₇poznih urah sami z Ddela
vračajo Edomov
In Azvonovi A_sus4 Azapojo. A_sus4

Vsi Aosamljeni ljudje, so kot f#₇školjke stisnjene,
Ki h₇začutiš jih šele, ko školjka Dsama
se Eodpre
In Azagledaš A_sus4 Abisere. A_sus4

CMolitve novih dni apočasi odkrivajo
F fsledi do koč
Osamljenih C Gljudi C
CLe pajčevina se adrži do skritih
pesmi, ki Fsmo fjih
Ukradli Evečnosti.