Bubijeva pesmarica

AMarie, življenje ni f#cvetoče polje.
hMarie, ne piši pesmi Eveč! Nič več AMarie …

ALjubka je pomlad iz najstniških balad,
ko hv zraku je, imam te rad.
EZasukal sem Marie, bilo je en, dva, tri – Atakrat.

Skrajšal sem roman, srce je pač cigan,
hMarie pa še drhti od sanj;
Eše danes vidim jo, ko tole ji v slovo Aigram.

AMarie, življenje ni f#cvetoče polje,
hMarie, ko gledaš zvezde Ezreš v vesolje.
Sij Aneonskih A+5luči,
A₆ubija čar A₇noči,
hMarie, ne Epiši pesmi Aveč!

AMarie, pomlad je tu, da f#vzklije žito,
hMarie, v šumenju vetra Enič ni skrito.
APozabi vonj A+5dobrav,
A₆mehkobo zrelih A₇trav,
hMarie, ne Epiši pesmi Aveč!

AMimo je pomlad, iz najstniških balad,
ne hgrem se več, imam te rad.
EDrugače vidim svet, računarju poet ni Abrat.

Človek se sveta, ki obvladati se zna,
hsrce se pa še zdaj ne da,
a Ebolj ko plameni, glasneje mu Marie Aigra.

ASrce, življenje ni f#cvetoče polje,
hsrce, ko gledaš zvezde Ezreš v vesolje.
Sij Aneonskih A+5luči,
A₆ubija čar A₇noči,
hSrce, ne Epiši pesmi Aveč!

ASrce, pomlad je tu, da f#vzklije žito,
hsrce, v šumenju vetra Enič ni skrito.
APozabi vonj A₉dobrav,
A₂mehkobo zrelih A₇trav,
hSrce, ne Epiši pesmi Aveč!
hMarie,ne Epiši pesmi Aveč!!!