Bubijeva pesmarica

En H₇hrib stoji in reka Cboža apolja do Ggoric.
Tja H₇bog oženi dobro Cvoljo, asmeh rdečih Glic.
Je apojstla pridno Gškripala,
Da ase je tresla enoč.
Če akoga je Gprineslo tja,
FNikdar ni h'tel več Gproč.

Še H₇zlato sonce rado Csije anoter v našo Gklet.
Mi H₇smo ga znali v naše Csode asrečnega Gujet.
aPomagalo bo Gpesmi pet,
aPreganjat ežalosti.
Naj akončno sliši Gceli svet,
Kaj v Fglavah nam Gcveti.

GO, Fmoj CMaribor je Gtak fejst anor,
Da srcu Fvse Gverjame,
Ko dvino brcne Cpamet v arit,
ko Dse mu duša Gvžge...

Ko H₇topli veter svoje Cškorce apihne k nam na Gples,
H₇Takrat resnica trdno Cspi in atakrat je vse Gres.
Moj aMaribor bo Gvedno živ,
Ker z anjim se dan ezačne,
Če akoga maš res Gtak fejst rad,
ta Fnikdar ne Gumre.

GO, Fmoj CMaribor je Gtak fejst anor,
Da srcu Fvse Gverjame,
Ko dvino brcne Cpamet v arit,
ko Dse mu duša Gvžge...