Bubijeva pesmarica

AWače naš, ka si u Dnebjesah tam Azgarej,
bod' f#paswečenu htaje Eimje,
pa Adej nam kej bažje Dpakure Apršparej,
zadast si je dilama Esami Atole.

Usacga, ka u tajem imjenu nam pridga,
da wan use wi, an midruj pa prou neč,
ris bi blu fajn, če podruozaš m'rbit ga,
nej se u bažje dilu ne miša preweč.

Pridi h nam taje demokracije,
nej rata nam ejnkrat taprave zwalit,
da nauje walitve spjet k't laufarije,
ku n'kul na wiš, kdu za larfa je skrit.

Našim tawišjim dej pamet u glawa,
ka ris welik manjk je te ruobe tistam.
Pa ne jih n'kuk'r zapelet u skušnjawa,
de spjet bi padilal na glawe se nam.

Sej widiš, marskjer člouk na wi niti tega,
či nej dabi si suj vsakdanji kruh.
Keš'n druj pa, ka ma pouna ret usega,
še člouk ne zna bet, misl pa, da je buh.

Zatu nas ne štrafaj še ti, sej člawiku
že druj člouk wad nimr je najwiči štraf.
M'pa ne mi zamjert za use tu, kar s'm rjeku,
ka bleblem an gousem kt en blapntaf.

Sam, kodaj taku je, molčat se ne da,
še če stukrat zamjerjo ti, pa sej sam dabru wiš -
tud' ti če b' gawuru sam tu, kar drujm paše,
gwišna te na bi prbil ga' na križ.

Wače naš, ka si u nebjesah ...

Sej wim, da najwičji wad useh naših grihaw
je, da 'ma zaumašal, frnihtal ta swit.
Če taje je wole, de use boš paglihau,
taku de boš šou use l'di pakamplit.

Če widiš, de tu cira že tulku cajta,
de zrili sma spit za wesoljni potop,
le pamisl ma' prej, pa se' se na uadrajta,
že zadn'č ni nucalu neč use ukop.

Wače naš, ka si ...