#402 NAŠA LIDIJA JE PRI VOJAKIH
PoAzno ponoči za mEizo sedim, v oknu vidimE7 le Asebe.
Joj pa kakA7o sreDčen bi bil, če v Ešipi bi videl šeE7 tebAe.
VčAeraj sem ti poslaEl paket stvari, ki si si jih žeE7lelaA.
TroA7jne s.m.b. nDajlonke s črto in kEvinto, da si boE7š zAapela.
DraAga naša ELidija že E7dolgo si v armAiji.
ČeprA7av je daleč KDikinda, si v nEaših E7srcih tAi.
ČAe pa kdaj ti bEo hudo, ko stala boš na sE7tražAi.
TA7i kar pogumno zavDriskaj si, umErite gE7ušterAi.
Doma te vsi pozdravljamo
Ata, mama, boter Vinko, gospod župnik,
Šeka in pujčeki.
Mi zdaj vsi mirno spimo, ker vemo, da nas čuvaš ti.
DraAga naša LEidija že dE7olgo si v armiAji.
ČeprA7av je daleč KDikinda, si v nEaših E7srcih tAi.
Na žAalost moram zdEaj končat, petelinčki so zaE7peAli.
Drži sA7e in vsDe bo vredi, tvEoj zaročenec FrE7edAi.