Bubijeva pesmarica

V beli Evili stanovala si, ki baha se v naši ulici,
Ko bila si pegasto f# H₇dekle.
V isto Ešolo sva zahajala, ob sobotah šla na isti ples,
Ko f#bila si H H₇pegasto Edekle.

GSpomnim se obleke s epikami,
Zasanjanih G_maj7oči in drobnega a₇ D₇nasmeha.
GSpomnim se na tvojo zbirko eslik,
Metuljev v a₇škatlicah, ki Dsem lovil jih C H₇zate.

Sanjal Esem, da moja boš nekoč, ti pa nisi vedela za to,
Ko bila si pegasto f# H₇dekle.
Leta Eso minila od tedaj v mestu srečava se malokdaj
Nimaš peg, ker s pudrom si jih f# H₇skrila.
Ti Esedaj gospa si ta in ta jaz ostal sem isti plah niče
Nisi f#več to H H₇pegasto Edekle.

Spomni Gse na fanta dolgih elas,
Ki pesnik je G_maj7postal, da ti ga boš a₇ D₇ljubila.
Spomni Gse na pisma, ešopke rož,
Ukradene a₇morda s Dsosedovega C H₇vrta.

Nisem Ekriv, da tiho ljubim te, nisi kriva, da ne ljubiš me,
f#Zame si Hše H₇pegasto A Edekle.