#442 OD VIŠINE SE ZVRTI
F Nikdar vdeč, o saj ne maore biti res!
F Nikdar vdeč, o saj ne maore biti res!
F Krila sdo se mi stopaila od strahu,
F Nikoli vdeč ne poletaim na njih,
In nikdar ne izvBemC, da so samo papBirC
Zmaji, ki že tBol'ko let visCijo nad menFoj
F Saj že mdama govoraila je,
F Da z višdine se ne vaidi vse,
Da nikdar ne izvBešC, da so samo papBirC
Smehljaji, ki že tBol'ko let smejCijo se s tebFoj.
FOd višine se zvrdti, skrij me v svBojo dlFan
Svojo mEbehko dlan, svojo tC7oplo dlaFn.
Vzemi me na svojo strdan, skrij me v sBvojo dlFan,
Lahko mi Cvrneš karto šde nocoj
Hočem Ble, da me vidijo s tebFoj.