Bubijeva pesmarica

Lansk poletje blo je Afajn,
pesek in na koži Dsol vsak hdan,
vsi problemi daleč Astran
in na puklnu le Dtvoja hdlan.
Na otoku tam Dnekje
svet drugačne barve Eje,
tam pozabiš čist na Avse.

Dva tri tedne blo je Atko,
moč življenja čutu Dsem hsamo,
misli se Aobrnejo,
prej pomembno zdaj je D hbutasto,
ko pod oljko maš svoj Ddom
in igraš se s Ekamenčkom
inhaliraš vsak A A₇atom.

Enkrat pa bom tam Dostal,
ko bom nekam vse Eposlal
in za zmeraj A A₇odpot’val.
To obl’ub’m za Dprmej,
pa če leta čakam E₇zdej,
tam bom živu prej al Aslej.

Vsem je nam le čas Avladar,
vse pomeni nam le Dmoč in hdnar,
finance banke Agospodar,
kdo račun nam plača Dni nam hmar.
Enkrat vprašaš se Dzakaj
si sam sebi Epolicaj al želiš si tja Anazaj.

Ampak tolk še daleč Ani,
še sem suženj te D hpožrešnosti.
Preden me infarkt Adobi
in pr’ št’rdesetih D hpoloži, na obalo hočem Dše,
izkluč’t sive Ecelice, v topu Apesek A₇