Bubijeva pesmarica

Poletna Gnoč, bila je najin dom,
vse Cstene iz Ddreves, za Gstrop nebo,
preproga Ctravnih H₇bilk, zvezd nebroj za eluč,
Cbrez strehe, Gbrez Azidov, mladim je a D₇toplo.

DPoletna Gnoč, ljubezni spev, šepet,
sij Cčustev, žar Dstrasti, vse Gmine, vse,
ostane Cpest spoznanj H₇in prgišče e Csanj,
Fspominov Gsto aza stare Gdni.

Pridi kdaj Dpome, z ognjem v eočeh,
bova Dljubila se vso noč,
po H₇pogled in D₇nasmeh in D D₇poljub. D

Vsak zase Gzdaj živiva, srečna sva
Csamo na videz Dkdaj kot Gvsi ljudje.
Mlada kot Cprej H₇ne bova e Cveč.
Vse Fdam, vse Gdam, za D₇eno Gnoč.

Pridi kdaj Dpome, z ognjem v eočeh,
bova Dljubila se vso noč,
po H₇pogled in D₇nasmeh in D D₇poljub. D

Vsak zase Gzdaj živiva, srečna sva
Csamo na videz Dkdaj kot Gvsi ljudje.
Mlada kot C H₇prej ne bova e Cveč.
Vse Fdam, vse Gdam, za Feno Gnoč,
za Deno Gnoč, C G Dpoletno Gnoč.