Bubijeva pesmarica

OdhajaDš, ne da bi dothikala se tGal
povej mi vsaj rDazlog, da manj mi bo žAal
odhajDaš, pogled daleč vstrhan si upGrla
nisi te sDorte, da bi se ozArla.

Jaz pa hrGepenAim takDo zelo
po sprehGodAu čez tvDoje telo
in krog sGebAe razgrhizem vsAa ogledGala
v njih ni več tDega, kar bi nekAoč lahA₇ko prepoznDala.

OdhajDaš, v grlu lhomi se krGik
zaprta so vrData, za vratom je štrAik
odhajDaš in zdaj res vhem, kaj je nemGoč
kaj je samDota, kaj bolečAina
kaj dolga je nDoč.

Ker jaz hrGepenAim takDo zelo
po spreGhoAdu čez tvDoje telo
in sam GseAbi osthajam najbAoljši sovrGažnik
ša-la-la-lDi, ša-la-la-lAa, življA₇enje je prDaznik.