Bubijeva pesmarica

G e C D

G​ Odpiram eokno,
da bCi še zadnjič strDesel pepGel,e​ C​ D​
da slGišal bi koreake,C​
ki te odnDašajo prGoč,e​ C​ D​
da vdGihnil bi pozeabo,
izdCihnil tvoj vDonj,
izdGihnil te na pleano Ciz svojih sDanj;
da sGlišal bi koreake,C​
ki te odnDašajo v nGoč.

Je sploh še kaj ostalo,
al' vse odhaja s teboj?
Ljubezni zaobljube,
dosmrtni sončni zahod,
prstani in pisma,
vse slike s teboj,
poletni aranžma za dva
in košček neba.
Je sploh še kaj ostalo,
al' vse odhaja s teboj?

G e C₇ D

C​ Novemu dnevu se še nDe mudi,
C​ otroški jok nad mestom tDiho spi.
C​ V rokah stiskam tisti rdDeči pas,
C​ ki si mi ga tiste nDajine noči dala tGi.e​ C​ D​

Odpiram okno,
da bi še zadnjič stresel pepel,
da slišal bi korake,
ki te odnašajo proč.
Še zadnjo melodijo odnesel bi tja,
kjer včasih so igrali za naju dva,
da slišal bi korake,
ki te odnašajo v noč.

CNovemu dnevu se še Dne mudi,
Cotroški jok nad mestom Dtiho spi.
CV rokah stiskam tisti Drdeči pas,
Cki si mi ga tiste Dnajine noči dala G e C Dti.