Bubijeva pesmarica

Lansk poletje blo je fAajn,
pesek in na koži soDl vsak dan,h​
vsi problemi daleč straAn
in na puklnu le tvDoja dlan.h​
Na otoku tam nekjDe
svet drugačne barve jEe,
tam pozabiš čist na vseA.

Dva tri tedne blo je tkAo,
moč življenja čutu seDm samo,h​
misli se obrnejoA,
prej pomembno zdaj je bDutasto,h​
ko pod oljko maš svoj doDm
in igraš se s kamenčkoEm
inhaliraš vsak atoAm.A₇​

Enkrat pa bom tam ostaDl,
ko bom nekam vse poslEal
in za zmeraj odpot’vAal.A₇​
To obl’ub’m za prmeDj,
pa če leta čakam zdE₇ej,
tam bom živu prej al sleAj.

Vsem je nam le čas vladAar,
vse pomeni nam le moDč in dnar,h​
finance banke gospodAar,
kdo račun nam plača nDi nam mar.h​
Enkrat vprašaš se zaDkaj
si sam sebi policaEj al želiš si tja nazaAj.

Ampak tolk še daleč nAi,
še sem suženj te požreDšnosti.h​
Preden me infarkt dobAi
in pr’ št’rdesetih pDoloži,h​ na obalo hočem šeD,
izkluč’t sive celiceE, v topu pesekA​ A₇​