Bubijeva pesmarica

Sam po Aparku se sprehhajam, listi v E₇vetru se igArajE₇o.
Pari tAiho, šepetahjo, kje si moE₇ja deklica tAi.E₇​

Ribnik sAanja, tihe shanje, veter zE₇ame se ne zAmeE₇ni.
Svet spraAšujem, naj pohve mi, kje sE₇i moja deklicAa A₇ti.

Nekoč pa s Dtabo,sem se spreAhajal,
Se še spomE₇injaš, maj je cveAtel.
In cvA₇etja voDnj je oba opaAjal
In tukaj vE₇eš, sem te obAjel.

A maj ni Aveč in ti odšhla si, cvet v E₇slovo si mi puAstiE₇la.
Po poteAh, kjer sva hodhila, sam zdaj hE₇odim deklA​A₇ica ti.

Nekoč pa s Dtabo,sem se spreAhajal,
Se še spomE₇injaš, maj je cveAtel.
In cvA₇etja voDnj je oba opaAjal
In tukaj vE₇eš, sem te obAjel.